Selitev sedeža prvega ministrstva že v teku. Sindikati: uslužbencev se ne sme seliti dlje kot 70 kilometrov

Vlada poudarja, da je decentralizacija ena njenih temeljnih prioritet in napoveduje, da bodo enote državne administracije in sedeži oziroma deli ministrstev delovali v različnih slovenskih regijah.

Že prihodnji teden bodo sedež ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj preselili v Maribor, kjer bo za začetek delalo 70 od nekaj več kot 250 zaposlenih. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević pa je dejal, da želi celotno ministrstvo z okrog 400 uslužbenci preseliti v Novo mesto.

V Sindikatu državnih organov Slovenije pravijo, da jih vlada z načrtovanimi selitvami ni niti seznanila in opozarjajo, da zakonodaja ne dopušča premestitve javnega uslužbenca na lokacijo, oddaljeno več kot 70 kilometrov.

Šolsko ministrstvo v Novo mesto?

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je za portal dolenjska.info povedal, da želi ministrstvo preseliti v Novo mesto, od koder je doma. Kot je poudaril, ne govori o "simbolični selitvi ministrove pisarne ali nekaj zaposlenih", ampak je njegov cilj preselitev celotnega ministrstva, ki ima približno 400 zaposlenih.

"Zato je treba zagotoviti ustrezne prostorske, prometne in organizacijske pogoje ter poskrbeti, da bo prehod potekal nemoteno," je dejal in napovedal, da bi bila selitev lahko zaključena do sredine mandata, torej v dveh letih.

Ministrstvo smo vprašali o podrobnostih in stroških načrtovane selitve, pa tudi, po kakšnem ključu so izbrali Novo mesto. Odgovorov še nismo prejeli.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik sindikata šolnikov SVIZ Branimir Štrukelj pravi, da gre za "idejo, ki se sicer lepo sliši, a bo povzročila dodatne stroške, ki ne bodo majhni". Kot pravi, je vlada z argumentom racionalizacije najprej ministrstva združevala, "čeprav so nekaj zaslužili tudi tisti, ki so izdelovali nove logotipe, table in žige ministrstev", zdaj pa bi s selitvijo povzročali dodatne stroške. "Na novi lokaciji bi bilo treba najeti prostore, večina zaposlenih, ki verjetno prihaja iz Ljubljane, pa bi se morala voziti tja, kar pomeni tudi dodatne potne stroške," je izpostavil Štrukelj.

Del ministrstva se prihodnji teden seli v Maribor

Medtem pa je že v teku selitev sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR), ki ga vodi Monika Kirbiš Rojs, v Maribor, kjer že ima svojo enoto. Štajerska prestolnica bo tako dobila sedež enega od ministrstev prvič po letu 2000, ko je bil tam sedež ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.

MLSKRR bo delovalo na treh lokacijah, poleg Ljubljane in Maribora še v Štanjelu, kjer je bila že doslej regionalna pisarna.

Ocenjujejo, da bo prenos sedeža ministrstva formalno zaključen do 15. julija. "Selitev bo potekala postopno. V prvi fazi bodo na sedežu v Mariboru delali predvsem zaposleni, ki imajo do Maribora bližje kot do Ljubljane ali Štanjela, morebitne dodatne kadrovske okrepitve pa bomo prednostno iskali za delo v Mariboru," so napovedali.

Predvidevajo, da bo v prvi fazi v Mariboru delalo približno 70 od trenutno 253 zaposlenih. "Ministrstvo bo tudi po prenosu sedeža svoje naloge izvajalo na vseh treh lokacijah, pri čemer želimo dolgoročno krepiti predvsem prisotnost in razvoj sedeža v Mariboru," so dodali.

V Mariboru bo ministrstvo delovalo v lastnih prostorih v poslovnem objektu City, medtem ko v Ljubljani ministrstvo manjši del prostorov na Kotnikovi ulici najema za dobrih 4.300 evrov mesečno. Za zdaj še ni jasno, ali bodo najem odpovedali, bodo pa, pravijo, stroške karseda racionalizirali.

"Podrobne finančne analize in izračuni vseh učinkov reorganizacije, vključno s potnimi stroški, še potekajo in bodo znani po potrditvi končnega organizacijskega načrta," so dodali na MLSKRR in poudarili, da pri izvedbi prenosa sedeža sledijo načelu organizacijske in finančne učinkovitosti.

Če nekdo živi in dela v Mariboru, ni več potrebe po delu na domu

Od 253 zaposlenih na ministrstvu za lokalno samoupravo jih ima 215 odobreno možnost dela na domu do največ dvakrat na teden.

Na MLSKRR pričakujejo, da se bo po izvedeni reorganizaciji in okrepitvi posameznih enot potreba po delu na domu zmanjšala, saj bo namen reorganizacije prav to, da zaposleni čim več nalog opravljajo v njim najbližji organizacijski enoti.

"Če nekdo živi v Mariboru in dela v Mariboru, praviloma ni več potrebe po delu na domu," so pojasnili.

Da to ni zadnja selitev, nakazuje odgovor ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, kjer glede selitve organov državne uprave, pojasnjujejo, da je decentralizacija ena od temeljnih vsebinskih prioritet, zapisanih v koalicijski pogodbi.

V njej je navedeno, da bodo enote državne administracije in sedeži oziroma deli ministrstev delovali tudi v različnih slovenskih regijah. "Kot ministrstvo, pristojno za upravljanje s stvarnim premoženjem države, bomo nudili vso podporo in rešitve pri realizaciji omenjenega cilja v skladu s potrebami posamičnega resorja oziroma državnega organa," so napovedali na ministrstvu, ki ga vodi Franci Matoz.

Sindikati niso seznanjeni z napovedanimi selitvami

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk pravi, da sindikatov o morebitnih selitvah niso niti obvestili.

Poudarja, da selitev uslužbenca v kraj, ki je več kot 70 kilometrov oddaljen od trenutnega delovnega mesta, po zakonu ni dovoljena. Verk izpostavlja primer javne uslužbenke, ki so ji v sindikatu pomagali po premestitvi iz Ljubljane v Maribor. Sodišče je v njenem primeru odločilo, da je bila premestitev nezakonita, uslužbenka se je vrnila na delovno mesto v Ljubljano.

Tudi on pravi, da selitve prej kot racionalizacijo prinašajo dodatne stroške.

"Ko se ministri ali uslužbenci ministrstev sestajajo, na sejah vlade ali v medresorskih usklajevanjih, bo to potekalo v Ljubljani, kamor se bodo morali pripeljati," pravi.

Ljubljana ni le glavno mesto, ampak je tudi v središču države. "Smo majhna država in če bi imeli urejeno prometno infrastrukturo, učinkovit javni promet, lokacija ministrstev ne bi bila tako pomembna," pravi. V trenutnih razmerah pa ni prav, da bi uslužbence, ki so denimo doma iz Primorske, premeščali na Štajersko, meni.

Ob tem, kot dodaja, ne gre le za lokacijo dela uslužbenca samega, ampak to prinese še celo vrsto drugih težav, od lokacije vrtcev in šol, ki jih obiskujejo njihovi otroci, do časovne obremenjenosti, ki jo prinaša daljša vožnja na delo.